Včeraj smo se praktično cel dan vozili z vlaki in pozno popoldan prišli precej južno. Zunaj je trideset stopinj in visoka vlažnost, mi pa smo se doma oblekli za nam primerne oktobrske razmere, ki so v osnovi podobne pekinškim. Ampak Peking je ostal nekaj sto, če ne več, kilometrov nazaj. Z oblačili torej malo improviziramo, sam pa sem dve majici, ki sem ju med domačo košnjo malo nataknil, recikliral s štirimi novimi. Rešeno.
Tudi tu, kjer smo danes, se je narava lepo poigrala. Kopasti grički, ki so raztreseni daleč naokrog, so menda nastali pod davnim morjem. Pokrajina je vsekakor zelo rodovitna in močno spominja na dolino Neretve, čeprav je prst videti zelo ilovnata. Tudi tu je zdaj sezona mandarin, sadja je pa tudi sicer obilo, znanega in tudi bolj eksotičnega. Mangi so čudovito rdečkasti, zreli in veliki, da me boli srce ko se spomnim, kaj vse manjka tistim, ki po mukotrpni vožnji pridejo do nas. Večkrat pijemo svež mangov sok, ki ga pripravijo kot frapé, prijetno osveži in tudi malo nahrani.
Sinoči smo si ogledali zanimivo predstavo na reki. Navdušila je domiselna scenografija in veliko število nastopajočih, kar na kitajskem zagotovo ni težko izvedljivo.
Dve noči spimo v zelo posh hotelu. Lepo prosim, postelja se nama vrti, pred sobo pa je bazen. Nisem mogel, da ne bi posnel videa.
Kamorkoli potujeva, s seboj vedno vzamem tudi kopalke, pa ne vem če sem sploh kdaj šel v kakšen bazen. Tu je bila skušnjava prevelika in seveda se je neznansko prileglo. Potem pa seveda na popoldanski čaj, ki sodi v protokol.
Oddajte komentar