Tomov blog

Vtisi s potovanj in druge misli

Potovanja:

nazadnje objavljeno

  • Algarve, Portugalska

    Nisem imel namena pisati o tedenskem oddihu na jugu Portugalske, ker sva šla tja zgolj zaradi igranja golfa. O golf resortih ni mogoče napisati prav veliko. So umetni raj, s čudovito travo, urejenimi nasadi dreves, peščenimi ovirami in ljubkimi jezeri, pompozno klubsko hišo in teraso, kjer po odigranem krogu popiješ kozarec piva za trikratno ceno običajnega lokala. V tem umetnem raju je povsem vseeno, kje na svetu si v tem trenutku – povsod je zelo podobno.

    Antalijski Belek, ki je zaradi ogromnega števila razgibanih igrišč in dostopnih all-inclusive hotelov na skoraj peš obvladljivem obsegu, je pravi raj za golfiste. Je pa zaprt z visoko mrežo in na vhodnih portalih varovan z varnostniki, predvsem pa povsem drugačen od življenja sto metrov stran. Trikrat sva bila tam na golf počitnicah in nikomur nikoli ne razlagam, da sem videl Turčijo.

    Ampak Algarve ni samo golf resort. Ne rečem, da zaradi trume Britancev in Skandinavcev, želenih mahanja s palico, to ne stremi postati, a vendar ohranja tisto skromno domačnost, podobno naši Istri. Že pred leti, ko smo družinsko potovali po Španiji in Portugalski, so se nam zdeli prebivalci slednje bolj prijazni, sproščeni in skromnejši od svojih vzhodnih sosedov. Res je Španija mnogo večja in zgodovinsko bolj razvpita, a ne vedno po najbolj prijetnih podvigih, na primer znameniti inkviziciji. Glede osvajanja sveta in odkrivanja novih kontinentov in otokov so jim Portugalci kar lepo za petami. Danes ne vem, kakšne so razmere med državama in kako eni gledajo na druge, sem pa pred kratkim dobil na You tube nekaj nasvetov, česa ne počni na obisku Portugalske in med njimi je tudi, da se ne prsi z znanjem španščine.

    Pokrajina Algarve je povsem južni del Portugalske in prek Atlantika gleda na jug proti Maroku, od Cabo Sao Vicente na skrajnem jugozahodu navzgor pa proti odprtemu morju in oddaljenim Azorom. Zahvaljujoč krušljivi geološki sestavi so morski valovi tekom stoletij ustvarili čudovite peščene plaže in strašljive klife, ki se strmo dvigajo iz morja in se razkazujejo z neverjetnimi oblikami. Klima na jugu Portugalske je mila in ponuja veliko sonca in vetra, kar že dolgo privlači severnjake na počitnice v vseh letnih časih. Žal to ni vedno najbolj dobrodošlo. Precej znan zgodovinski kraj v Algarvu je Albufeira s čudovito peščeno plažo, objeto z visokimi klifi. Je pa mesto polno britanskih pubov, brez pravega portugalskega pridiha in zlasti poleti precej bučno. Britanci imajo v primerjavi z večino evropskih držav precej višji standard in kjerkoli sem jih srečeval na konferencah, se jim je tam vse zdelo strašno poceni. Nikogar ne želim žaliti, ampak večina turistov v tem zgodnjem pomladnem času je s tetovažami in zagovednim obnašanjem precej bolj spominjala na razvpite nogometne navijače, kot na širnega sveta željne popotnike.

    Razen Britancev po govoru sodeč veliko gostov prihaja iz skandinavskih držav. V golf flightu sva na enem od igrišč igrala z upokojenim finskim parom, ki je na toplem že od oktobra in bo tako do prvega aprila. Pred leti sta v kraju Alvor kupila stanovanje, vendar je portugalska birokracija (menda znana po počasnih postopkih) toliko časa odlašala z dovoljenjem za bivanje, da sta objekt prodala in zdaj najemata stanovanje v Portimau. Čisto iz radovednosti sem pobrskal po cenah za dolgotrajnejši najem in ugotovil, da najem stanovanja za dve osebi od 600 do 1.500 EUR mesečno ni pretiran niti za slovenske razmere. Precej privlačno za prebroditev vse bolj neprijetne zime doma.

    Če hočeš povedati kaj o uživanju na Portugalskem, ne moreš mimo hrane in vina. Za ljubitelje morske hrane je tu raj na zemlji, ker je res povsod in v izobilju. Večerja v restavraciji ni nujno takšen podvig kot vse bolj postaja pri naših južnih sosedih. Za zelo spodobno ceno se je mogoče najesti že sardel, ki so približno dvakrat večje kot naše, sicer pa ni zgornje meje za izbor in ceno bolj uživaških izzivov. Algarve zaradi tople morske klime omogoča pridelavo visoko kakovostnih rdečih, belih in rose vin, s poudarkom na lokalni sorti trte Negra Mole. Ta je osnova za lahka, sveža rdeča vina, ki najbolj spominjajo na Pinot Noir. Je pa treba poudariti, da Algarve kljub temu ne sodi v vrh portugalske vinske ponudbe, kot na primer pokrajina doline ob reki Douro.

  • Spet Vancouver

    Nisem pretiran optimist glede umetne inteligence, ker smo ljudje pač taki, kakršni smo in tukaj posredi je še denar, ki rad pokvari še tako lepe stvari. Smo pa trenutno v obdobju, ko nam UI lahko naredi veliko koristne zabave. Ne bom se sprenevedal: okvirni načrt poti sem si zamislil sam, ko pa sem dal nalogo še ChatGpt-ju, sem dobil natančen itinerar, s predlogi ogledov in nočitev, z razdaljami med vmesnimi cilji in povezavami do spletnih mest vsega, kar na poti potrebuješ. Večjega dela sva se držala in ni nama žal.

    Podobno je s tehnično opremo. Seveda smo znali potovati z avtokarto in tudi prišli smo na vse cilje, a veliko je bilo zgrešenih odcepov in iskanja slabo označenih vhodov. Z navigacijo je mnogo lažje in manj stresno. Tudi interneta ne smem pozabiti. Tako enostavno in uporabno je preveriti, rezervirati ali poklicati kamorkoli in od koderkoli. Gašper nama je posodil satelitsko anteno in hiter internet sva imela vedno na voljo tudi v največji divjini. Na stran romantiko, zelo koristna reč.

    Sinoči je končno prišel tisti napovedani dež. Padalo je celo noč in zgodaj zjutraj, dopoldan nama je nebo prizaneslo za ogled mesta in zdaj popoldan spet močno dežuje. Nič hudega, zjutraj spakirava, oddava avto in veselo domov.

  • Tsawwassen

    Ime je slišati bolj razburljivo, kot je kraj v resnici. Tsawwassen je manjše mestece južno od Vancouvra, tik ob meji z ZDA in pristanišče za trajekte proti zalivskim otokom in Vancouver Islandu. Naziv prihaja od prvotnih naseljencev, ki so menda tu živeli že 200 let pred našim štetjem, je pa to edina stvar, ki je od njih še ostala. Mesto je popolnoma na ravnini in je poleti priljubljeno področje za oddih na peščeni plaži, ki se razteza daleč proti jugu še na ameriški strani. Fotografirati v tem koncu ni bilo kaj prida in bom vmes naselil vtise od prej. 

    Kamp je precej poln sezonskih delavce in ni ravno pretirano lep in čist, je pa relativno blizu agencije, kjer sva prevzela in bova tudi oddala avtodom. Če rečem blizu, je to še vedno dvajset kilometrov, a na srečo na isti, južni strani mesta in je manj verjetnosti za jutranjo gnečo. Še vedno je tudi malo predaleč za izlet v mesto z javnim prevozom, zato se bova jutri odpeljala bliže Vancouvru na kakšen Park & Ride. 

    Za jutri je znova napovedan deževen dan, a tako napoved imava že zadnje štiri dni, pa razen par kapelj ponoči ni bilo ničesar. Morda zdrži še jutri, sicer pa se ne smeva pritoževati, saj sva imela na potovanju tako rekoč idealne razmere. 

    Doslej sva naredila dobrih 3.200 kilometrov, dobrih štiristo več, kot sva načrtovala, a pri razdaljah tukaj to sploh ni nenavadno. Najin avtodom je bil med manjšimi, a zelo lepo razporejen in nisva prav ničesar pogrešala. Zaradi ugodnega vremena sva vse obroke jedla zunaj na mizi s klopmi, sicer bi bilo malo bolj na tesno. V zadnjem delu avta imava na mestu, kjer je čez dan lahko miza z oblazinjeno klopjo, kar stalno postlano posteljo, v sprednjem delu pa sva šele včeraj ugotovila, kako se lahko obrneta sprednja sedeža in postavi miza. Sva pa ponosna nase, da sva s hrano dobro gospodarila in počasi jeva zadnje zaloge.