Leta 1974 je kmet kopal luknjo za vodo in odkril prvega vojaka iz terakote. Ko je enkrat odkritje prišlo do arheologov, se je izkazalo da gre za kar 8.000 vojakov, 130 vozov s 500 konji in 150 bojnih konj, ki so bili pokopani skupaj s prvim kitajskim cesarjem Šin Či Huangdijem v letih 210-209 p.n.š., da bi ga varovali v posmrtnem življenju (vir: Wikipedia).
Število, obseg in podrobnosti so res impozantne. Struktura se nahaja na šestintridesetih kvadratnih kilometrih in še ni v celoti odkrita. Cesarjev mavzolej menda še ni odprt, ker zemljina nad njim vsebuje preveč živega srebra.
Najdišče je približno trideset kilometrov od našega hotela, ki je skoraj sredi mesta in za te krajše prevoze uporabljamo aplikacijo Didi, ki ustreza zahodjaškemu Uberju. Storitev deluje perfektno, je cenejša in precej transparentnejša od taksistov, ki so menda zviti, kot povsod po svetu. Današnja vožnja nazaj naju je stala 12 EUR, pri čemer sva vzela vozilo Premium klase, da sva udobno sedela uro in pol vožnje, kolikor traja tistoh trideset kilometrov.
Kar zadeva promet, je zelo neslišen, saj so avtomobili skoraj izključno električni. Največ jih je seveda kitajskih znamk, a tudi evropskih, japonskih in korejskih ne manjka. Promet je urejeno kaotičen, ni prepuščanja prednosti, a tudi ne trobljenja ali slabe volje. Razdalje tu so vedno velikanske, najsi bodo potovalne, lokalne mestne ali pa pešpoti. Od vstopa do posamezne atrakcije je lahko tudi do dva kilometra pešačenja, ravno tako med njenimi objekti. Danes smo si ogledali zgoraj omenjeno glineno vojsko in nato še Huaquingovo palačo, ki je deset minut vožnje z avtom proč od tam, pa sva na obhodih naredila 20.000 korakov.
Oddajte komentar