Potovanje po svetu brez obiska Kitajske je kot namakanje kruha v omako, ne da bi okusili pečenko. Starodavna civilizacija, ki je svet naučila marsičesa in vedno na tak ali drugačen način burila duhove z občudovanjem bogate zgodovine, pa zasmehovanjem Maovega poskusa pravične ureditve do strmenja ob današnji bliskoviti tehnološki razvitosti.
Še ne dolgo nazaj je bilo potovanje na Kitajsko v lastni režiji precejšen, če ne skoraj nemogoč izziv. Jezikovna bariera, poudarjena nezaupljivost in omejitve za tujce ter stereotipi o slabih transportnih povezavah so klicali po organiziranih izletih z izkušenimi vodiči. Danes ugotavljamo skoraj nasprotno. Če ne rineš ravno v območja, ki so ali bi po mednarodnem pravu morala biti samostojne entitete, Kitajska pa jih kot vsak samozavestni imperij razglaša za svoje ozemlje, si dobrodošel in podkrepljen z vsem potrebnim. Doma že nekaj časa, zlasti pa po pandemiji covida, večino dobrin in storitev naklikamo doma z računalnikom ali telefonom. Kitajska je topogledno šla medtem še korak dlje in vse kar potrebuješ za udobno potovanje je dobro pripravljen telefon.
Pridih skrivnostnega enopartijskega režima tehnološko podkrepljenemu potovanju daje veliki požarni zid, s katerim oblast preprečuje dostop do internetnih storitev in družabnih omrežij, brez katerih si zahodnjaki ne znamo več predstavljati življenja. Žal so za tujce na ta način omejeni dostopi tudi do bolj nujnih storitev, kot je domača banka, pa je treba biti iznajdljiv in z VPN-om ali mednarodno eSim kartico preplezati požarni zid.
Železni repertoar za potovanje je štiri ali pet aplikacij: Trip.com za rezervacijo hotelov, poletov in vlakov, AliPay in WeChat za plačevanje, Didi za taxi prevoze (beri zahodnjaški Uber) in Amap, ki je tam bolj natančen kot Google Maps. Potrebuješ le še jezikovni prevajalnik, po možnosti tak, ki deluje tudi če ostaneš brez internetne povezave.
Jezik je zagotovo en od večjih izzivov na potovanju. V velikih mestih in na najbolj izpostavljenih mestih, na primer letališčih, železniških postajah in hotelih, so zagotovo napisi tudi v angleščini, sicer pa se bo potrebno znajti s tehnologijo. Po tihem še priznam, da se skoraj pol leta učim kitajščine. Upam, da s svojimi skromnimi osnovami ne bomo ostali lačni in polulani.
Tokrat na potovanje ne greva sama, pač pa skupaj s kraškima prijateljema Heleno in Martinom. Spoznali smo se na potovanju na Japonsko in ugotovili, da nas druži podobna strast do potovanj in odkrivanju novega. Pol mlajša sta od naju, ampak izkušena in neutrudna popotnika z neverjetno energijo, od katere si obetava, da bomo videli in doživeli največ, kar se bo dalo.
Oddajte komentar