Tomov blog

Vtisi s potovanj in druge misli

Potovanja:

nazadnje objavljeno

  • Bodo

    Hranijo nas zelo dobro. Če se po prvem dnevu še sprašuješ, ali je res potrebno že večerjati, ko smo pred par urami kosili, to kmalu postane prijetna navada. V nasprotju s prepričanjem, da Norvežani jedó samo kuhane in malo začinjene ribe, so izvrstno pripravljene, vedno je pri roki še kakšna zanimiva omaka. Izvajalec storitve prisega, da nam nudijo norveško obalno kulinariko.

    Midva neutrudno jeva morske sadeže in zelo raznovrstno zelenjavo pri skoraj vseh obrokih, za naše nemške sopotnike ali lakotno krizo je vedno na voljo tudi dobra stara svinjina ali klobase. Pri večerji popijeva kozarec vina, preostanek maliganov nadoknadiva v kabini z viskijem iz beneškega duty free-ja. Ne bom utrujal s podrobnostmi, a cene vsega, kar je ekstra, so zelo norveške. Bančno kartico sem povezal s kartico sobe in bolečino plačila prestavil na zadnji dan. Prosim, bodite dosegljivi, če bo potrebno plačati varščino 😁.

    Kot napovedano, smo danes zjutraj prevozili črto polarnega kroga, kar je bilo potrebno dostojno proslaviti:

    Ker gre za resno zadevo, smo prejeli uradno ožigosane certifikate:

    najbolj pogumni so prestali še krst z ledenimi kockami za vrat:

    To sva preskočila …

    Enkrat sem že omenil, da je naša ladja hibrid in pelje na dizel in elektriko. Pluje neverjetno tiho in gladko, nikjer ni mogoče vonjati dimnika ali nafte. Zelo je opazno, koliko pozornosti Norvežani namenjajo ekologiji. Mnoge ladje imajo velike napise, da jih poganja zemeljski plin, večina avtomobilov je električnih. Bencinske ali dizle vozijo večinoma mladci, ki jim je to prvo in najbolj dostopno vozilo, ker so menda v primerjavi s čolni avtomobili izredno dragi. V Trondheimu je kot zanimivost po mestu krožil star mercedes s štirimi mladeniči, z odprtimi okni in zvočniki na ves glas, ki so grmeli Alice Cooperjev ‘Poison’. Avto je lastnik najbrž podedoval od babice. S kaseto vred.

    Še malo zadnjih utrinkov:

  • Trondheim

    Če odštejemo potnike na redni liniji, nas je na križarjenju okrog tristo. V veliki večini so moji sodelavci in upam si trditi, da je povprečna starost prek sedemdeset. Čeprav bi najbrž pričakovali taki populaciji prilagojen program, je le-ta precej ambiciozen in se tudi izvaja. Občudovanja in posnemanja so vredni nekateri pari, ki se v visoki starosti in z omejeno gibljivostjo udeležujejo predlaganih ekskurzij. Je pa seveda zabavno z njimi tekmovati pri obrokih, ki so običajno samopostrežni. Le večerja bo od danes postrežna.

    Zvečer pred spanjem nimamo tombole, kot morda mislite zlobni jeziki, smo pa z zastavicami mahali sestrski ladji, ki smo jo srečali na poti. Evo dokaz:

    In danes nas čaka še eno. Smo že v nestrpnem pričakovanju.

    Soborska zasedba je sicer zelo raznovrstna. Morda še najbolj prevladujejo Nemci, a je veliko tudi angleško govorečih, od Angležev, Ircev in nekaj Američanov. Skupina Avstralcev ima zanimivega lastnega vodiča, španskega Asturijca, ki že dvajset let živi na Norveškem in se rada primakneva, ko kaj razlaga. Navdušen je bil, da sva Slovenca, ker jo pozna in mu je zelo všeč.

    Danes je bil glavni cilj Trondheim, ki je približne velikosti in populacije kot Ljubljana. Čisto po norveško je prijazno, skromno in čisto mesto brez bahavih stavb, je pa v nedeljo zaprto vse, razen kakšnega lokala in trgovine za turiste.

  • Alesund

    Spala sva bogovsko. Ne le zaradi dolgega dneva, tudi kabino imava lepo, z udobno posteljo in velikim oknom.

    Zjutraj smo se že malo guncali, nocoj nas okoli 23. ure menda prvič čaka nekaj rock-and-rola, o čemer bom poročal jutri, če telefon ne bo preveč pobruhan, he, he.

    Tole je naš začasni dom. Zelo lepo vzdrževan in hibriden, malo na dizel in veliko na elektriko. Za razliko od vseh ladij, s katerimi smo se vozili doslej, je skoraj neslišen. V kabini sploh ne veš, kdaj plujemo.

    Današnji cilj je Ålesund z vmesnimi postanki v fjordih na poti. Mimo stotin manjših otočkov, kjer zelo pogosto stoji vsaj hišica ali dve, večji so praviloma povezani z mostovi in spodobno cesto. Prvi vtis je nedvomno, da jih odmaknjenost od mest prav nič ne moti.

    Države se rade promovirajo z obliko svojega ozemlja, recimo naša Slovenija s kokošjo in podobno. Norveška ne sodi v to kategorijo, ker je, bodimo odkriti, še najbolj podobna orjaškemu spermiju. Pa se ne more pohvaliti z ravno visoko nataliteto. Ozemlje je približne velikosti celotne Japonske, ima pa vsega slabih šest milijonov prebivalcev. Japoncev je za primerjavo dvajsetkrat več. Mali zaselki torej niso ravno redkost.

    in še malo popoldanskega Alesunda, ki je res lep.