Preprosto ne morem spregledati večernje naravne predstave, ki smo je bili deležni. Uspeli smo videti severni sij, čeprav še ni najboljši čas zanj in še povsem se je zjasnilo. Nebo nas ima očitno rado. Upam, da bodo fotografije vsaj približno odrazile čarobnost.
Iz lastnega primera vemo, da je zgodovina raztegljiva, kakor si jo pač razlagamo. Norvežani so ponosni na svoje vikinško obdobje in pravijo, da so na svoji osvajalski poti drugim narodom prinesli marsikaj. Norveški in danski jezik menda nista podobna angleščini, ampak je v resnici nasprotno. Če vprašate Škote ali Irce, so bili predvsem barbarski klavci.
Danci in Švedi so imeli dolgoletno oblast nad to razčlenjeno in dolgo deželo. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1905 so se na plebiscitu odločili za ustavno monarhijo, zaradi pomanjkanja plemstva pa za kralja uvozili kar danskega princa. Najbližji sosedje Švedi so Norvežane radi gledali kot neuke hribovce in ribiče, a potem so prišle neizmerne količine nafte in zemeljskega plina. Danes je Norveška ena najbogatejših držav, z najmiroljubnejšo politiko in socialnim sistemom, ki jim ga zavida cel svet.
Norveška je znana po liberalni imigracijski politiki v preteklosti, kar je v praksi zelo očitno. Vključno z osebjem na ladji. Žal se z naraščajočo nestrpnostjo povsod po svetu tudi tu najbrž vse skupaj spreminja, sicer se jim ne bi zgodil Breivik.
Ne vem, ali naj se zahvalim toplemu zalivskemu toku ali nekomu tam zgoraj, a imava doslej veliko sreče z vremenom. Šele v Bodø-u je prvič deževalo in tudi v naprej ne kaže grozno. Dobruš je pred kratkim brala slovenski potopis, kjer avtor toži, kako lepo bi bilo potovanje po Norveški, če ne bi ves čas deževalo.
Hranijo nas zelo dobro. Če se po prvem dnevu še sprašuješ, ali je res potrebno že večerjati, ko smo pred par urami kosili, to kmalu postane prijetna navada. V nasprotju s prepričanjem, da Norvežani jedó samo kuhane in malo začinjene ribe, so izvrstno pripravljene, vedno je pri roki še kakšna zanimiva omaka. Izvajalec storitve prisega, da nam nudijo norveško obalno kulinariko.
Midva neutrudno jeva morske sadeže in zelo raznovrstno zelenjavo pri skoraj vseh obrokih, za naše nemške sopotnike ali lakotno krizo je vedno na voljo tudi dobra stara svinjina ali klobase. Pri večerji popijeva kozarec vina, preostanek maliganov nadoknadiva v kabini z viskijem iz beneškega duty free-ja. Ne bom utrujal s podrobnostmi, a cene vsega, kar je ekstra, so zelo norveške. Bančno kartico sem povezal s kartico sobe in bolečino plačila prestavil na zadnji dan. Prosim, bodite dosegljivi, če bo potrebno plačati varščino 😁.
Kot napovedano, smo danes zjutraj prevozili črto polarnega kroga, kar je bilo potrebno dostojno proslaviti:
Ker gre za resno zadevo, smo prejeli uradno ožigosane certifikate:
najbolj pogumni so prestali še krst z ledenimi kockami za vrat:
To sva preskočila …
Enkrat sem že omenil, da je naša ladja hibrid in pelje na dizel in elektriko. Pluje neverjetno tiho in gladko, nikjer ni mogoče vonjati dimnika ali nafte. Zelo je opazno, koliko pozornosti Norvežani namenjajo ekologiji. Mnoge ladje imajo velike napise, da jih poganja zemeljski plin, večina avtomobilov je električnih. Bencinske ali dizle vozijo večinoma mladci, ki jim je to prvo in najbolj dostopno vozilo, ker so menda v primerjavi s čolni avtomobili izredno dragi. V Trondheimu je kot zanimivost po mestu krožil star mercedes s štirimi mladeniči, z odprtimi okni in zvočniki na ves glas, ki so grmeli Alice Cooperjev ‘Poison’. Avto je lastnik najbrž podedoval od babice. S kaseto vred.
Še malo zadnjih utrinkov:
Tomov blog 