Kdor gre v Indonezijo in ne preizkusi vsaj ene masaže, je kot bi šel na dopust na morje in ne skočil v vodo. Ne le, ker so masažni saloni na vsakem koraku, pač pa tudi ker so poceni. Sam nisem pretiran ljubitelj in uporabnik te dejavnosti, torej ne morem soditi o kakovosti storitve, vendar moji bolj izkušeni so-potovalci trdijo, da je vrhunska. Hotel v Ubudu, kjer smo spali, vodi mama (in smo jo tako tudi klicali), dela pa vsa družina. Papa (in smo ga takoj tudi klicali) je po uniformi sodeč čez dan nekje v javni službi, popoldan in zvečer pa znan refleksolog. Da je znan, smo utegnili ugotoviti v treh dneh, kolikor smo bivali v hotelu, saj so dnevno prihajali turisti od vsepovsod in spraševali po njem. Največ takih, ki so ga obiskali že večkrat.
Kakor koli, tudi moj boleči križ je izkoristil dano priložnost in se podvrgel papinemu tretmaju. Na videz drobni mož je bil v prejšnjem življenju verjetno španski inkvizitor. S podolgovatim kamnom z zaobljeno konico je vneto pritiskal na določene točke, največ okrog palcev na obeh nogah. Bolelo je kot hudič, a mož se je z redkimi zobmi dobrodušno smehljal in ponavljal tistih par naučenih angleških besed: no pain, no gain. Kljub bolečini moram priznati precej dobro počutje in olajšanje po koncu terapije. Slednje sem omenil gospodu iz Kolorada, s katerim sva kramljala pred seanso in me je začudeno vprašal, v vče samo to in ne posebne energije, ki sem jo prejel od pape. Hm, ostanimo pri dobrem počutju. Na koncu le še to, da kot dober Hindujec (in zdravilec) papa ne zahteva plačila, prostovoljni prispevek položiš v naročje kamnitemu Budi.
Razen zadnjih masaž je danes na programu tudi zadnje kopanje v oceanu na eni najbolj znanih balijskih plaž Nusa Dua. Tu so vsi hoteli, ki kaj pomenijo, za dobre denarce ti na plaži uredijo ne samo ležalnik, pač pa pravo dnevno sobo. Edino, česar ne morejo preprečiti je oseka, ki morje oddalji skoraj za kilometer.
Opoldan svoje sence skoraj ne vidiš, ker je sonce skoraj navpično nad teboj. Še najbolje ga je opazovati skozi iglice borovca, na prostem je neusmiljeno. Zavistneži doma me bodo veseli, ker se bom vrnil bolj bel kot ne, a mi ni prav nič žal za faktor 50, s katerim se že ves čas mažem. Če nisi namazan in nisi domačin, te ožge. Pika.
Tomov blog 