Nisem imel namena pisati o tedenskem oddihu na jugu Portugalske, ker sva šla tja zgolj zaradi igranja golfa. O golf resortih namreč ni mogoče napisati prav veliko. So umetni raj, s čudovito travo, urejenimi nasadi dreves, peščenimi ovirami in ljubkimi jezeri, pompozno klubsko hišo in teraso, kjer po odigranem krogu popiješ kozarec piva za trikratno ceno običajnega lokala. V tem umetnem raju je povsem vseeno, kje na svetu si v tem trenutku – povsod je zelo podobno.

Antalijski Belek, ki je zaradi ogromnega števila razgibanih igrišč in dostopnih all-inclusive hotelov na skoraj peš obvladljivem obsegu, je pravi raj za golfiste, a je zaprt z visoko mrežo in na vhodnih portalih varovan z varnostniki, predvsem pa povsem drugačen od življenja sto metrov stran. Trikrat sva bila tam na golf počitnicah in nikomur nikoli ne razlagam, da sem videl Turčijo.

Ampak Algarve ni samo golf resort. Ne rečem, da zaradi trume Britancev in Skandinavcev, želenih mahanja s palico, to ne stremi postati, a vendar ohranja tisto skromno domačnost, podobno naši Istri. Že pred leti, ko smo družinsko potovali po Španiji in Portugalski, so nam bili prebivalci slednje bolj prijazni, sproščeni in skromnejši od svojih vzhodnih sosedov. Res je Španija mnogo večja in zgodovinsko bolj razvpita, a ne vedno po najbolj prijetnih podvigih, na primer znameniti inkviziciji. Glede osvajanja sveta in odkrivanja novih kontinentov in otokov so jim Portugalci kar lepo za petami. Danes ne poznam, kakšne so razmere med državama in kako eni gledajo na druge, sem pa pred kratkim naletel na you tube nekaj nasvetov, česa ne počni na obisku Portugalske in med njimi je tudi, da se ne prsi z znanjem španščine.

Pokrajina Algarve je povsem južni del Portugalske in prek Atlantika gleda na jug proti Maroku, od Cabo Sao Vicente na skrajnem jugozahodu navzgor pa proti odprtemu morju in oddaljenim Azorom. Zahvaljujoč krušljivi geološki sestavi so morski valovi tekom stoletij ustvarili čudovite peščene plaže in bolj strašljive klife, ki se strmo dvigajo iz morja in se razkazujejo z neverjetnimi oblikami. Klima na jugu Portugalske je mila in ponuja veliko sonca in vetra, kar že dolgo privlači severnjake na počitnice v vseh letnih časih. Žal to ni vedno najbolj dobrodošlo. Precej znan zgodovinski kraj v Algarve-u je Albufeira s čudovito peščeno plažo obdano z visokimi klifi. Je pa mesto bolj polno britanskih pubov kot portugalskega pridiha in zlasti poleti precej bučno. Britanci imajo v primerjavi z mnogimi evropskimi državami precej višji standard in kjerkoli sem jih srečeval na konferencah, se jim je vse zdelo strašno poceni. Nikogar ne želim žaliti, ampak večina turistov v tem zgodnjem pomladnem času je s tetovažami in zagovednim obnašanjem precej bolj spominjala na razvpite nogometne navijače, kot na širnega sveta željne popotnike.

Razen Britancev po govoru sodeč veliko gostov prihaja iz skandinavskih držav. V golf flightu sva na enem od igrišč igrala z upokojenim finskim parom, ki je na toplem že od oktobra in bo tako do prvega aprila. Pred leti sta v kraju Alvor kupila stanovanje, vendar je portugalska birokracija (menda znana po počasnih postopkih) toliko časa odlašala z dovoljenjem za bivanje, da sta objekt prodala in zdaj najemata stanovanje v Portimau. Čisto iz radovednosti sem pobrskal po cenah za dolgotrajnejši najem in ugotovil, da najem stanovanja za dve osebi od 600 do 1.500 EUR mesečno ni pretiran niti za slovenske razmere. Precej privlačno za prebroditev vse bolj neprijetne zime doma.

Če hočeš povedati kaj o uživanju na Portugalskem, ne moreš mimo hrane in vina. Za ljubitelje morske hrane je tu raj na zemlji, ker so res povsod in v izobilju. Večerja v restavraciji ni nujno takšen podvig kot vse bolj postaja pri naših južnih sosedih. Za zelo spodobno ceno se je mogoče najesti že sardel, ki so približno dvakrat večje kot naše, sicer pa ni zgornje meje za izbor in ceno bolj uživaških izzivov. Algarve zaradi tople morske klime omogoča pridelavo visoko kakovostnih rdečih, belih in rose vin, s poudarkom na lokalni sorti trte Negra Mole. Ta je osnova za lahka, sveža rdeča vina, ki najbolj spominjajo na Pinot Noir. Je pa treba poudariti, da Algarve kljub temu ne sodi v vrh portugalske vinske ponudbe, kot na primer pokrajina doline Douro.

Posted in

Komentiraj