Ljudje tukaj so prijazni, čeprav sodim da so za prve in bežne kontakte ljudje prijazni povsod po svetu. Da so prijazni Kanadčani, ne upam zagotavljati, ker jih ne srečujeva ravno veliko. Bencinske črpalke upravljajo indijci, trgovine in kampe Azijci, avtodom nama je po stasu in naglasu sodeč izdala Rusinja. Globalizacija pač. A ne smem biti krivičen. Osebje v gostinskih lokalih je pretežno mlado, domače in izredno prijazno in ustrežljivo. Ne glede na pričakovano napitnino med 15 in 20 odstotki se znajo pohecati in so iskreno presenečeni, da ne prihajava iz Nemčije ali Nizozemske, dasiravno skoraj zagotovo ne vejo, v katerem ozvezdju je Slovenija.
Na dolgi poti med Whistlerjem in Wells Grayem sva parkrat vozila skozi teritorij prvotnih, indijanskih prebivalcev in več kot očitno so v podrejenem položaju. Naenkrat zmanjka telefonskega in radijskega signala ter bencinskih črpalk. Hiše ali pogosto bivalne prikolice so kot naključno ob cesti. Vsi vzgajajo konje in odslužene avtomobile, pretežno pick-upe. Slednjih je na vsakem posestvu vsaj pet, morda za rezervne dele tistega, ki je še vozen, ali ima večje število kakšen globlji pomen. Žal v teh krajih ob cesti nisva videla nobenih lokalov, kjer bi se lahko ustavila za kavo in vsaj od daleč občutila njihov utrip.
Jasper je precej majhno turistično mestece sredi istoimenskega narodnega parka. Malo pred prihodom v park smo sinoči prestopili mejo med Britansko Kolumbijo in Alberto in takoj premaknili uro za eno naprej. Zdaj smo samo osem ur za Ljubljano.
Jasper je obenem tudi železniško središče, kjer skozenj vsakih nekaj minut vozijo tovorni vlaki, menda dolgi celo do pet kilometrov. Kam se vsa ta roba prevaža, bo potrebno še raziskati. Kot rečeno, so Jasper lansko leto hudo opustošili gozdni požari in je pokrajina povsem spremenjena. Če je soditi po nepoškodovani okolici, je bil celoten park v zelenem gozdičku s posejanimi modrimi jezerci in vijugasto sivozeleno reko Athabascan. Dan je bil znova brez oblačka in kot nalašč za vzpon z žičnico na bližnji Whistlers Mountain.
V ozadju najvišji vrh Britanske Kolumbije, Mount Robson – 3954 m nad morjem:
Tomov blog 
Komentiraj