Tole pišem ob šestih zjutraj, ker že celo uro gledava v zrak in je vseeno prezgodaj za rogoviljenje po kampu. Danes se bova premaknila kar nekaj čez 400 kilometrov severovzhodno in bova krenila zgodaj, da imava na poti več časa za oglede. 

Čeprav je večina avtodomov po velikosti zelo podobna evropskim, so precej bolj močni. Vsi tisti z nadstreškom morajo po glasu sodeč imeti vsaj šest valjev in najin Ford Coachman je s 3,5 litrskim motorjem med bolj skromnimi.

Podobno rjovečih je tudi mnogo osebnih avtomobilov, kjer prevladujejo pick-upi. Vsa vozila so bencinska. mislim da celo tovornjaki. Ceste so lepe in vzdrževane, panoramsko zanimive in terensko razgibane. Od Vancouvra se že ves čas voziva po avtocesti in tako bo večinoma tudi v naprej, kar pa ne pomeni, da se na bolj zahtevnih mestih ne zoži na en pas ali celo dvosmerni promet. Veliko je vzponov in spustov, a nič prav ekstremnega, da bi bili nujni tako močni, prej omenjeni motorji. Pri tem preseneča dejstvo, da ima Britanska Kolumbija zaradi provincialnih davkov najdražje gorivo v Kanadi. Trenutno je cena litra bencina med 1,62 in 1,72 CAD, kar je pri trenutni menjavi 0,62 EUR za 1 dolar nekje okrog evra. Ceneje, kot pri nas, a te cestne pošasti najbrž niso ravno varčne. Za podatke o najini porabi je še malo prezgodaj. 

Posted in

Komentiraj