Še vedno pod vtisom mogočnega severnega sija smo se dopoldan približali najsevernejši točki Evrope. Če smo se pred leti z avtom lagodno pripeljali do najzahodnejše točke evropskega kopnega, Cabo da Roca na Portugalskem, je Nordkapp precej bolj hvale vreden podvig. Otoki in fjordi južneje so gozdnati in zeleni, Magerøya pa je prava arktična tundra, z mahovi, lišaji in severnimi jeleni. Slednjih je v tem času že malo, ker jih Samiji pred zimo odženejo v toplejše doline južneje od tu. Največ sreče pri tem imajo samice in mladiči, večina samcev poskrbi za okusne klobase, tople jakne in podobno. Je pa res, da Samiji žival spoštujejo podobno kot pri nas kralja živali, prašiča in uporabijo prav vse.

Nordkapp je dejansko na otoku Magerøya, ki pa je povsem po norveško s skoraj sedemkilometrskim tunelom povezan s kopnim in lepo asfaltirano cesto. Ni torej nenavadno, da na Nordkapp romajo trume turistov z vsemi mogočimi prevoznimi sredstvi. Tudi en ljubljanski avtodom je bil danes tam.

Nerad zbujam zavist, a ne morem mimo dejstva, da sva še enkrat imela neverjetno srečo in kraj, ki je pogosto v oblakih, oblit z dežjem ali snegom in bičan z neusmiljenimi vetrovi, videla v mirnem, sončnem dnevu.

Posted in

Komentiraj