Hranijo nas zelo dobro. Če se po prvem dnevu še sprašuješ, ali je res potrebno že večerjati, ko smo pred par urami kosili, to kmalu postane prijetna navada. V nasprotju s prepričanjem, da Norvežani jedó samo kuhane in malo začinjene ribe, so izvrstno pripravljene, vedno je pri roki še kakšna zanimiva omaka. Izvajalec storitve prisega, da nam nudijo norveško obalno kulinariko.
Midva neutrudno jeva morske sadeže in zelo raznovrstno zelenjavo pri skoraj vseh obrokih, za naše nemške sopotnike ali lakotno krizo je vedno na voljo tudi dobra stara svinjina ali klobase. Pri večerji popijeva kozarec vina, preostanek maliganov nadoknadiva v kabini z viskijem iz beneškega duty free-ja. Ne bom utrujal s podrobnostmi, a cene vsega, kar je ekstra, so zelo norveške. Bančno kartico sem povezal s kartico sobe in bolečino plačila prestavil na zadnji dan. Prosim, bodite dosegljivi, če bo potrebno plačati varščino 😁.
Kot napovedano, smo danes zjutraj prevozili črto polarnega kroga, kar je bilo potrebno dostojno proslaviti:
Ker gre za resno zadevo, smo prejeli uradno ožigosane certifikate:
najbolj pogumni so prestali še krst z ledenimi kockami za vrat:
To sva preskočila …
Enkrat sem že omenil, da je naša ladja hibrid in pelje na dizel in elektriko. Pluje neverjetno tiho in gladko, nikjer ni mogoče vonjati dimnika ali nafte. Zelo je opazno, koliko pozornosti Norvežani namenjajo ekologiji. Mnoge ladje imajo velike napise, da jih poganja zemeljski plin, večina avtomobilov je električnih. Bencinske ali dizle vozijo večinoma mladci, ki jim je to prvo in najbolj dostopno vozilo, ker so menda v primerjavi s čolni avtomobili izredno dragi. V Trondheimu je kot zanimivost po mestu krožil star mercedes s štirimi mladeniči, z odprtimi okni in zvočniki na ves glas, ki so grmeli Alice Cooperjev ‘Poison’. Avto je lastnik najbrž podedoval od babice. S kaseto vred.
Še malo zadnjih utrinkov:
Tomov blog 
Komentiraj