Naj takoj priznam, da naslov dnevnika zavaja in ne bom Norveške spoznal bolj, kot popraskal nekaj malega pod kožo. V šestih dneh je kaj globjega nemogoče. Obljublja pa itinerar morda najhitrejši ogled zunanje strani skandinavskega polotoka. Skandinavije ni malo. Pred leti smo se z avtom obrnili proti domu, ko smo dosegli fjord Geiranger in čisto iz radovednosti sem na zemljevidu preverjal, koliko nam manjka do vrha Evrope, Nordkapa. Pa smo bili šele skoraj na polovici poti.
Tokrat je v igri morska pot od Bergna do Kirkenesa, ki je na skrajnem severovzhodu Norveške, tik ob ruski meji. Z ladjo, ki ni le počitniška križarka, pač pa še trajekt na redni liniji. V bolj pomembnih pristaniščih stoji tudi po nekaj ur in takrat turisti napravimo kakšno ekskurzijo. Nikoli še nisva križarila in vedno sva se spraševala, ali je to res zabavno. Zbuditi se vsako jutro v drugem kraju vsekakor.
Kakor koli, začelo se je z Bergnom, nekdanjo norveško prestolnicon, znano po nenehnem dežju. Za nas je danes oblekel najlepše oblačilo in je bil videti tako:
Tomov blog 
Komentiraj